Te 4 dnevi do roistnega dneva so bili do še pred pou ure zasedeni, zdei pa so popounoma frei. Z izjemo službe.Obsojena na doukčas. Ponavlja se moia stara zgodba. Vsak moi rojstni dan preživim doma, pred TViem, računalnikom, sama… Letos sm pričakovala drugače, pa sm se močno uštela. Moie gospodične so vse na moriu, Moia takoimenovana naibolša prijateljica pa me skensla ob vsaki boljši ponudbi. Pa če to ni žalostno. Res nevem s čim si to zaslužim. Od Junija naprei sm jo vidla natančno desetkrat. Halo?! She supposed to be my bestfriend. V čem ie point tega naziva, če jo vidim še manjkrat kot ostale?
Jutri naj bi šle na morje. Tako sva se zmenile že 5./6. julija. Ampak neee. Jutri naj bi bilo slabo vreme [kar sploh nebo] in zato jaz odpadem.HVALA. Moj rojstni dan tudi nič ne šteje, zato je nebo doma.HVALA. In ha! potem pa mene spet ni. Toliko o dobrem prijateljstvu. Če je to pomeni biti najboljša prijateljica, potem jzz to nočem biti. Razumete?
